Dan 14.
Petek. Sneg. In nova naloga ... danes ... PTIČKI.
Ja, pa smo dočakali, da je prišla tudi uradno ta dolgo napovedovana zima. Temperature, ki bodo segale krepko pod ničlo.
Skoraj prepričana sem, da smo se vsi opremili z bundami, šali, kapami ... Da nas ne bo zeblo ...
Kaj pa ptički? Ti majhni, lahkotni in svobodni ptički ...
Ta svobodna bitjeca, ki jadrajo med oblaki ... sledijo smeri vetra in toplini žarkov sonca. Skupaj, v jatah. Brez strahu ... Z razprtimi krili ....
Morda so prav ptice tisti simbol lahkotnosti življenja. Mogoče nas ves ta čas poskušajo naučiti, da v življenju zmeraj ne potrebujemo končnega cilja in popolnega načrta ... da je včasih popolnoma vredu, da le sledimo svojemu naslednjemu koraku in plujemo s tokom življenja v vsaj približno isto smer.
Smo se v teh dneh spomnili kaj na ta drobna bitja?
Tako radi jih imamo, ko nam v poletnih dneh pojejo budnice ...
Bomo poskrbeli, da bodo tudi v dneh. ko bo snežna odeja pokrila naravo, imeli dovolj hrane, za življenje?
Bomo se danes, spomnili tudi nanje?
Jaz, se bom ...
"V želji po opazovanju ptic, moraš postati del tišine."
Kaja
Ni komentarjev:
Objavite komentar